KONJI
»Konj« se preusmerja sem. Za rod s tem imenom glej Equus. Za druge pomene glej Konj (razločitev).
| Domači konj | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Posavski konj, slovenska avtohtona pasma
|
||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||
udomačen
|
||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
|
||||||||||||||
| Equus caballus Linnaeus, 1758 |
UPORABA KONJA
Dolgo časa je imel in ponekod še ima pomembno vlogo v transportu, bodisi kot jahalna žival ali za vleko kočij in poštnih kočij, vozov, tramvajev in drugih prevoznih sredstev. Uporabljal se je tudi za oranje. Poleg tega je konjsko meso tudi del prehrane. Do srede dvajsetega stoletja so se konji pogosto uporabljali tudi v bojevanju; oborožene sile imajo še danes konjeniške enote, ki pa uporabljajo modernejša sredstva. Konje danes uporabljamo predvsem za šport in rekreacijo. V Sloveniji je najbolj popularno kasaštvo. Najboljši slovenski kasač pa je gotovo Jasin GL, ki je dosegel kar nekaj tudi mednarodnih zmag.
Konje lahko uporabljamo tudi v medicini oz. zdravilstvu za terapevtsko jahanje. Žimo, dolgo dlako z repa, se uporablja pri izdelavi godalnega loka.
JEŽA KONJA
Konji in poniji, ki so v jahalni šoli namenjeni za učence, morajo biti primerni in varni za izvajanje učnega programa. Uporaba konj mlajših od štirih let, je za namene jahalne šole nezakonita. Nekateri konji so lahko primerni za ježo že zelo mladi, nekateri pa zaradi temperamenta niso primerni za jahanje, tudi, če so starejši. Blag temperament in priljudna narava sta zelo pomembni lastnosti šolskih konj. Konje s prijaznim temperamentom se največkrat uporablja za ježo mlajših in neizkušenih jezdecev. Površini, namenjeni učenju ježe, pravimo jahališče ali maneža. Za vrhnjo plast v maneži se uporablja pesek ali blato, lahko pa tudi žaganje.
ŠPORTI
Najbolj razširjeni športi s konji so zagotovo dirke, v Sloveniji je razvito tudi kasaštvo. Olimpijske konjeniške discipline so dresura, preskakovanje zaprek in tridnevna disciplina (dresura, kros (cross-country) in preskakovanje ovir). Vse olimpijske discipline potekejo posamezno in ekipno, moški in ženske tekmujejo v isti kategoriji.[2]
Drugi znani športi s konji so še na primer rodeo, polo in zgodovinsko tudi lov na lisice (prepovedan v Angliji od 2004).
UDOMAČITEV KONJA
Konja so udomačili v Aziji ~4000 let pred našim štetjem. Ugotovljena je bila velika variabilnost haplotipov mitohondrijske DNK pri kobilah in samo en haplotip kromosoma Y pri žrebcih. Ker se mtDNK deduje samo po maternalni liniji, kromosom Y pa po paternalni, se sklepa, da so ljudje v udomačevanje vključili večje število kobil kot žrebcev.[3]
Divji konji
Edina prava divja vrsta konja so mongolski divji konji ali konji przewalskega (znanstveno ime Equus przewalskii), v Evropi je divji konj ali tarpan izumrl leta 1918 ali 1919. Današnja pasma tarpan je posledica selekcije udomačenega konja, pri kateri se poskuša dobiti izumrlemu čim bolj podoben videz.Udomačeni konji se lahko tudi vrnejo v divjino, vendar v tem primeru ne gre za prave divje konje ampak bi bil pravilnejši izraz podivjani konji. Najbolj znan primer je mustang.
Presnova
Konji so rastlinojede živali, vendar niso prežvekovalci, tako kot govedo in drobnica, čeprav imajo podobno prehrano. Imajo enodelen želodec in glede na velikost relativno dolga čreva. Pri prebavi celuloze jim pomaga mikrobna flora tankega črevesja. Hrane ne morejo izbljuvati, prebavne težave pogosto povzročijo koliko.[4]Gibanje
Pasme
Slovenske pasme
Avtohtone slovenske pasme konj so lipicanec, posavski konj in slovenski hladnokrvni konj. Status tradicionalne pasme, torej tujerodne pasme, ki se je prilagodila na podnebne in druge pogoje v Sloveniji, pa ima ljutomerski kasač. Vzreja kasačev sega v leto 1884, pasma je nastala iz domačih konj in žrebcev ameriškega porekla.[7]Druge pasme
Nekatere bolj znane pasme konj so arabci, haflingerji in islandski konji.
LEA LEVA 7.A
Ni komentarjev:
Objavite komentar